Uvodna pojasnila in določila

Izdajatelj standardiziranih opisov del, materialov in opreme za stavbe (SODMOS) je Inženirska zbornica Slovenije. Baza je bila objavljena decembra 2022.

Uvod

Standardizirani opisi sledijo prevodu avstrijske baze standardiziranih opisov, hkrati pa v največji možni meri stremijo k prilagoditvi na slovenske razmere. Sicer pa med avstrijskim in slovenskim načinom izdelave popisov del in razpisne dokumentacije niti ni tako velike razlike.

Gre za prvo verzijo baze standardiziranih opisov, ki se bo na osnovi novih spoznanj in priporočil uporabnikov ter novih tehnologij in materialov v prihodnosti stalno popravljala in dopolnjevala s ciljem večje preglednosti in uporabnosti. Dodali se bodo opisi za nekatera dela, ki so pri nas bolj pogosta in običajna, nekatere skupine del, ki pri nas niso uveljavljene, pa se bodo zaradi večje preglednosti opustile. Avstrijska praksa je, da praviloma objavljajo dopolnjeno bazo vsake tri leta. Glede na to, da gre za prvo slovensko verzijo, ki jo je potrebno v praksi še preizkusiti, je pričakovati, da bo perioda popravkov v prvem obdobju pogostejša, nato pa se bo sčasoma približevala avstrijski praksi.

Ker gre le za bazo, je v prihodnosti smiselna tudi priprava ustreznega programskega orodja za izdelavo popisov del. Programsko orodje bi služilo za potrebe investitorjev za izvedbo razpisov in evaluacije ponudb ter za potrebe izvajalcev za izstavljanje mesečnih situacij in izdelavo končnega obračuna.

Pri izdelavi smo si zadali nalogo, da pripravimo bazo standardiziranih opisov, ki bo splošno uporabljena, odobrena od pristojnih inštitucij in javno potrjena z ustreznimi akti ali standardi. Ta trenutek uporaba torej ni obvezujoča, razen če je tako določeno v razpisni dokumentaciji, priporočamo pa, da se projektanti odločajo za njeno uporabo, seveda pa bodo pri tem potrebovali tudi podporo investitorja.

Posebnosti standardiziranih opisov del za stavbe

Vsebina postavk

Največja posebnost nove baze standardiziranih opisov del je dvojni prikaz opisa vsake postavke del:

daljši opis z vsemi pojasnili za potrebe razpisne dokumentacije in
krajši opis z bistvenimi podatki za potrebe evaluacije ponudb in nato za potrebe obračunskih mesečnih situacij na gradbišču.

Vsaka skupina del ima na začetku splošne uvodne opise in določila. Nato sledijo opisi del po podskupinah, ki imajo tudi svoje uvodne opise in določila.

Sledijo opisi po postavkah del, ki so praviloma razvrščeni po sklopih. Vsak sklop ima predtekst, razširjen daljši opis postavke in kratki opis z bistvenimi podatki. Daljši opis je običajno skupen več postavkam s krajšim opisom. Nekatere postavke imajo za kratkim opisom še dopolnilni opis.

Dolžina daljšega opisa ni omejena, dolžina kratkega opisa pa je omejena na eno vrstico oz. približno na 50 znakov. Po potrebi se uporabijo kratice, ki pa morajo biti navedene in pojasnene v daljšem opisu. Da bi se v slovenski bazi in nato v slovenskih popisih del izognili pretirani uporabi kratic, smo se dogovorili, da je izjemoma lahko kratek opis tudi daljši npr. do dveh vrstic. Če tudi to ni dovolj, pa lahko kratek opis sega do 250 znakov, nikakor pa ne več.

Pri sklopih postavk z velikim številom variant, različnih dimenzij, kombinacij ipd. (npr. lastnosti betona) je v bazi navedenih le nekaj vzorčnih in najbolj običajnih postavk oz. »podpostavk« s kratkim tekstom ter dodana postavka, ki omogoča, da popisovalec navede dejanske podatke za konkretni projekt.

Če konkreten projekt zahteva material/proizvod/tip/sistem, ki v standardiziranih popisih del ni zajet ali se od opisanega v standardnih postavkah razlikuje, projektant postavko oblikuje sam, pri čemer v največji možni meri sledi obliki in vsebini sorodnih postavk standardiziranih popisov del.

Komentarji

V bazi standardiziranih opisov del za stavbe so tudi teksti v poševnem tisku označeni kot »Komentar«. To so le dodatna pojasnila in navodila popisovalcu del, kako se uporabijo posamezne postavke. Ti teksti ne sodijo v popis del za konkretni objekt.

Razčlenitev baze standardiziranih opisov

Standardizirani opisi del, materialov in opreme za stavbe so sistemsko hierarhično razdeljeni po strokah, vrsti del (skupina del), podskupine in posamezne postavke. Vsaki postavki je dodeljena šifra, ki je sestavljena iz štirih dvomestnih številk in ene črke (aa.bb.cc.ddA).

aa. – prvi del pomeni razdelitev po strokah:
o 01. – gradbena in obrtniška dela
o 02. – opisi del s področja strojništva
o 03. – elektroinštalacije
bb. – vrsta del (npr.: 01.07. – betonska dela, …)
cc. – podskupine (npr. 01.07.02. – betonske stene, nosilci in stebri)
dd. – postavka za posamezni gradbeni element v modrem tekstu (npr. 01.07.02.01.– betonske stene višine do 3,2 m)
ddA. – podpostavka ali varianta v rdečem tekstu (npr.: npr. 01.07.02.01E. – betonske stene višine do 3,2 m, deb. 20 cm iz betona C25/30)

Enote

K vsaki poziciji je prirejena ustrezna enota, ki je osnova za izračun količin, določitev cene na enoto in obračun.

V bazi standardiziranih opisov del materialov in opreme za stavbe so uporabljene naslednje enote:

m (ali m1) – meter
m2 – kvadratni meter
m3 – kubični meter
kW – kilovat
ura – ura
dan – dan
td – teden
mes – mesec
PA – pavšal (pavšalna ocena)
kos – kos
t – tona
kg – kg
OE – obračunska enota (npr. OE= 1 kos x 1 teden)

Pomembno: postavke z opisi splošnih in posebnih določil so brez navedbe enot.

POPIS DEL, MATERIALOV IN OPREME ZA STAVBE

Standardizacija popisov del, materialov in opreme

Poleg cilja standardizacije opisov del, materialov in opreme za stavbe (SODMOS) je tudi standardizacija popisa del, materialov in opreme za konkretni objekt oz. projekt. V Avstriji je to urejeno z njihovimi standardi OENORM.

Standardizacija je namenjena poenotenju popisov za potrebe skupne uporabe popisov del, medsebojne izmenjave datotek, katalogov elementov v okviru razpisa del, oddajo ponudb, naročil ter obračunskih podatkov v elektronski obliki. Standardizacija je odvisna od programske opreme, s katero morajo razpolagati vsi udeleženci v procesu graditve: projektanti, naročniki, izvajalci in nadzorniki. Ker take programske opreme, ki bi ustrezala SODMOS v Sloveniji še ni, jo bo potrebno v prihodnosti priskrbeti. Kot zasilna možnost se lahko uporabi tudi vsesplošno uporabljeni Excel. V tej elektronski obliki je izdelana tudi sama baza SODMOS.

Vsebina in oblika popisa del

Popis del mora vsebovati:

podatke o projektu/objektu/naročilu (obvezno),
naslovno stran s prikazom rekapitulacije stroškov (obvezno),
splošna uvodna pojasnila (če je potrebno),
izbirna uvodna določila oz. posebna določila (če je potrebno),
postavke popisa del z dolgim in kratkim tekstom (obvezno),
komentarje (če je potrebno),
manjše grafične priloge omejene glede na velikost (če je potrebno).

Vsebinska sestava popisa del je odvisna od načina razpisa, vsebine razpisne dokumentacije, pomembnosti in velikosti objekta itd. V začetni fazi uporabe standardiziranih opisov del, ko baza materialov in opreme še ni vsesplošno poznana in priznana, priporočamo, da popis del smiselno vsebuje vse naštete elemente popisa del. V nadaljevanju, ko bo baza že uveljavljena, pa je lahko za manjša naročila primerna le obvezna vsebina, ki obsega podatke o projektu/objektu/naročilu, naslovno stran s prikazom rekapitulacije stroškov in postavke popisa del z dolgimi in obvezno tudi s kratkimi teksti. Po potrebi se lahko priložijo manjše grafične priloge, skice ipd.

Za vse ostale projekte se priporoča kompletna vsebina popisa del, ki obsega splošna določila, posebna izbirna uvodna določila in po potrebi tudi manjše grafične priloge v primeru, da celoten projekt ni sestavni del razpisne dokumentacije.

Ko projektant popisovalec prične z delom, mora najprej preučiti projektno dokumentacijo in nato še bazo standardiziranih opisov del, materialov in opreme. Za svoj popis izbere iz baze ustrezne standardne postavke in jih prenese v svojo datoteko popisa. Če se pokaže, da ustrezne postavke ni na razpolago, mora popisovalec tvoriti in formulirati svojo postavko ali standardno postavko iz baze spremeniti. To so nestandardne postavke, ki morajo biti v popisu posebej označene npr. s črko »N« (N = nestandardna). Tudi nestandardne postavke morajo imeti daljši in krajši tekst. To delo naj bi olajšalo programsko orodje, ki bi moralo biti pripravljeno čim prej. Za sedaj je na razpolago le naš dobri stari Excel, s katerim razpolagajo vsi udeleženci graditve.

Naslovnica, splošna uvodna pojasnila, izbirna uvodna določila kakor tudi postavke morajo biti formulirane in oblikovane tako, da jih je mogoče nespremenjene uporabiti za izdelavo ponudbe (stroškovnika) in nato za obračun del.

Osnovni namen popisa del je stroškovna opredelitev objekta. Zato sodijo v popis del le tisti podatki, ki so nujno potrebni za določitev cen na enoto posameznih postavk in s tem vrednost nekega objekta. Pomembna sta opis in zahtevana kvaliteta končnega elementa oz. izdelka na objektu, ne pa način izvedbe, kar je odvisno od posameznega izvajalca.

V postavkah popisa del se praviloma posebej ne opisujejo:

način izvajanja,
pomožna dela,
pomožni material,
način obračuna,
velikost (mere) izdelka (Opomba: Za izvedbo so vedno merodajne mere iz projekta PZI. V popisu del se navajajo le velikosti, ki so pomembne za določitev cene na enoto.).